12. dan (Killarney)

Po kar nekaj dnevih nenehnega menjavanja hostlov ter nenehne vožnje je bil dvodnevni postanek v istem hostlu pravo olajšanje. Odpravila sva se na ogled polotoka Dingle, drugega izmed 5 "prstov", ki jih premore Irska.

Prva zadeva na katero sva naletela je bila neskončna peščena plaža z dokaj velikimi valovi ter množico školjk.






Ker je bil tisti dan eden izmed slabših na Irskem (za njihove vremenske razmere še zmeraj nadpovprečno dober) si ga nisva ogledala v celoti. Po resnici povedano pa je delno botrovalo temu tudi dejstvo, da ni bilo tistih spektakularnih razgledov, ki sva jih bila vajena do sedaj. Sva pa kljub temu doživela prizor, ki ga na naših cestah običajno ne srečaš-Irci jim rečejo kar "traffic jam" oziroma prometni zamašek, kar je po mojem najboljši opis, kajti cesta je dejansko zamašena.



Ovce so v drncu zletele mimo naju, midva pa sva se drla za njima: BEEEEEEEEEEEEEEE !!! in neizmerno uživala v dogodku, ki ga pri nas zelo redko (če sploh kdaj) doživiš. Kakšno "kravo" že vidiš na cesti kaj drugega pa že ne.

Kljub vseu pa ne bi rad dajal občutka, da je bil Dingle povsem zanič. Doživela sva zelo nenavaden dvoboj med mladim dobermanom ter starim in izkušenim oslom. Zmagovalec dvoboja je bil prepričljivo osel, ki je pogumnemu mladcu pokazal kar mu gre in se potem ponosno odpravil naprej, za dobermana pa se ni več zmenil. Oba pa sta stala pred trdnjavo, ki je skupaj ni bilo več kot 15 kamnov. Tokrat se nisva pustila pretentati in sva šla raje naprej, kljub temu, da je National Geographic to trdnjavo označil kot enega največji zgodovinskih ostankov preteklosti. Mater znajo delat biznis ti Irci. Midva sva raje šla iskat naslednji razgled. Nisva se vozila dolgo, ko sva zagledala tole:



V primerjavi z ostalimi ni ne vem kaj, vendar glede na vreme še pol ure nazaj je to zelo spektakularen razgled. Če se vrnemo s časovno kapsulo pol ure nazaj, bi videli nekaj takega:

Glede na dejstvo, da sva se predhodnje dneve bolj ali manj vozila Irci pa imajo dokaj stroge "Kebrove" zakone je bila do danes abstinenca kar se tiče alkohola. Tistega dne pa sva si privoščila GUINNESS-a,

ki nama je lepo "sedel" po tako dolgem času čakanja nanj. Očitno ga je Tanja zelo nestrpno čakala.



Noč se je končala nekaj rund kasneje ob gledanju nogometne tekme ter glasnem navijanju za Arsenal (kljub temu, da sem jaz navijal za Hull, Tanji pa tako ni bilo jasno kaj in kako, samo da je kričala).