1. dan (Benetke-Treviso)

Zjutraj ob 2.22 uri sva na železniški postaji čakala na vlak, da naju odpelje v daljave...

Takoj zjutraj naju je na najinem sedežu pričakal zleknjen Italijan, ki je veselo dremal. Po tem, ko sem ga zbudil je začel razlagati, da je njegov sedež tudi zaseden (vsaj tako smo razumeli, ko je mahal z rokami). Ker sami nismo uspeli doseči njegovega premika, smo za posredovanje prosili sprevodnika, ki ga je uspešno spravil na drug sedež.

Sledilo je 5 ur bolj ali manj uspešnega dremuckanja na vlaku, nakar smo ob 7.16 (točno do minute) prispeli v Benetke, ki sva jih v 8-ih urah pregledala do potankosti. Pred San Markovo kapelo je bila nora gneča, v spominu pa nam je najbolj ostal umetnik, ki nama je narisal nasmeh na obraz po naporni hoji

Utrujena sva nato sedela dve uri na klopci v parku in opazovala mestno nesnago (golobe), ter čakala avtobus za Treviso. Ko sva ga končno dočakala in prišla na letališče nama je postalo hitro jasno, da iz najinega načrta, da prespiva na letališču ne bo nič, kajti letališče se ob 23.00 uri zapre nakar se odpre zopet ob 6.00. Torej sva na vrat na nos iskala inforamacije kako priti do sobe (po možnosti take, ki naju ne bo zaradi financ že kar prvo noč prikovala na neutrudno stradanje). Na srečo je gospa na turističnih informacijah poznala gospo, ki pozna gospo, katere sinova žena oddaja sobe in nama je uredila poceni in udobno sobo za čez noč. Bila je poceni ter samo čez cesto od letališča.





Bila je boljša varianta kot spanje na letališču. Sponatana, ugodna. Poleg tega sva se lahko umila, ter pojedla pošteno Argo juho. Ne vem zakaj, a Argo juhe so veliko boljše, če jih ješ v Italiji kot pri nas.

P.s. Opis današnjega dne (daljši) sledi verjetno jutri.

P.s.s. Jutri sledi tudi več slik.