Za lažjo predstavo poti prilagava zemljevid Irske, kjer si lahko ogledate najino dosedanjo pot. V tem dnevu sva ravno presegla 1000 km poti.
Mickey se zaenkrat ne pritožuje in tudi žejen ni ravno pogosto, kar je zelo dobro za najine denarnice. Cene bencina so na Irskem zelo različne, saj jih vsaka bencinska določa po svoje. Variirajo nekje med 113 ter 130 centi (tako imajo označene cene), tako da je prava loterija kam ter kdaj iti na bencinsko. Tista, ki je v enem kraju daleč najcenejša je v drugem med najdražjimi. Potem pa vedi kam po bencin.
Zaradi dolge poti (trajala je 12 ur, z krajšimi vmesnimi postanki) sva bila primorana jesti umetno kosilo (za razliko od Knorr špagetov in Argo juh, ki jih jeva običajno). V SPAR trgovini sva kupila chips and chicken and some strange salad (pomfri, piščanca ter neko čudno solato). Bilo je okusno, obilno, trajalo je cel dan, samo želela pa sva si lahko da bi izgledalo tako...
Ko sva končno prispela v Malin Beg sva bila trojno presenečena. Najprej pozitivno nad lepoto narave ter okolice. Nato negativno, ko sva ugotovila, da v vasici ali bližini sploh ni GSM signala, ter nato nad hladnostjo hostla. Bila sva tako razočarana, da sva se odločila, da si hostel ne zasluži pozornosti, zato tudi ne pričakujte slik. Je pa imel še eno posebnost. Namreč rjavo vodo iz pipe, nad čemer pa nisva bila dolgo presenečena saj sva nazaj grede odkrila reko v bližini, ki je spominjala na Guinessa.
V upanju na boljši sprejem sva se zgodaj zjutraj odpravila proti novem hostlu v Pullathomasu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar