2. dan (Dublin-Slane)

Po vseh tegobah, ki sva jih pretrpela v Italiji je prišel končno čas, da se odpraviva proti oblakom. Let je bil miren, čeprav mi je prvega pokvarilo oblačno nebo in sem namesto razgleda gledal v vato pod sabo.




Po dokaj trdem pristanku sva brez problemov prevzela najine nahrbtnike ter se odpravila raziskovati drugo slavno mesto na najini poti. Pred nama je bil Dublin v vsej svoji lepoti ter s slavnimi Irci in njihovim crackom (The crack = zabava). Sicer nisva imela veliko časa zaradi drugih obveznosti na letališču, a o tem malo kasneje.

Dublin je metropola v pravem pomenu te besede. Značilnost mesta je, da nima visokih gradenj razen njihove znamenite "Špice" po kateri se orientirajo vsi turisti saj se jo vidi od zelo daleč in mislim, da spodnja slika pove dovolj.




Naj omenim, da naju je prvi dan pričakalo za Irsko nenavadno vreme; sonce (kaj pa je Tanja pričakovala, če hodi z levom po svetu ;)).

Po priblizno štirih urah raziskovanja Dublina sva spoznala najinega prvega prijatelja na irskem. Ime mu je Mickey in prihaja iz Juzne Koreje. Sicer je tako kot vsi korejci majhen, vendar je zaenkrat zelo zanesljiv, poskočen ter zelo skromen.



Ko sva se z njim bolje spoznala, nama je skušal razloziti, da voznja po levi ni tako tezavna kot se zdi na prvi pogled in imel je prav. Sedaj se vozimo kot Schumacher v boljših časih.

Po vseh tezavah sva na nove naletela zelo kmalu. Na poti iz Dublina proti vasici Slane, sva zaradi "dobro" označenih izvozov zgrešila pravega ter končala na čisto drugem koncu obvoznice. Po priblizno 15 minutah sva končno našla pravo smer. Oba zelo utrujena sva komaj čakala (ali pa pričakovala nove tezave) na hostel.

Ko sva prispela v Slane naju je čakalo tole:



Po naše bi temu rekli Kravja staja (sedanji hostel je bil prej kmetija), ki pa je bila vse prej kot staja.


Spanje v hostlu je bilo super (vsaj zame, Tanja bi verjetno imela kakšne pripombe).