torek, 30. september 2008

8. dan (Malin Beg-Ballinafad)

Po "prijetnem" klepetu s kolegi slovenci sva se odpravila proti odročni vasici Ballinafad.

Ko naju je pot vodila proti naslednjemu "počivališču" sva po radiju poslušala, kako lahko pomagamo Afriški državici Ugandi. Kako lahko takšna mravlja kot sem jaz pomaga državi? Tako, da kupimo kakšen sendvič, od katerega gre določen odstotek za pomoč. Odločila sva se pomagati. Res si niso mogli izbrati boljšega načina, saj bi Irsko in njene prebivalce lahko poimenoval kar ljudje sendvičev in ostale hitre hrane (po naše shit food). Prav zanimivo je, ko se postaviš pred prodajalko kot bi pri nas odšel v samopostrežno s kuhano hrano, in ti tukaj ponujajo "polnila" za tvoj "naredi si sam" sendvič. Tanja si je privoščila bacon and egg salad (v bistvu pečena slanina in jajčna solata z majonezo) sam pa sem poskusil mexican chicken with egg salad and Cheddar cheese (na koščke narezano pekoče piščančje meso s sirom in jajčno solato). Vse skupaj nabasano v našo velikost francoske štručke. Definitivno znajo poskrbet za svoje brbončice in obline. Mmmmmmm!!!!!!!


bacon and egg salad


mexican chicken with egg salad and Cheddar cheese


Naslednji cilj je bil hostel Kilcommon lodge. Po opisu sodeč zelo prijazen, družinski hostel, ki ima spletno stran v črnih odtenkih (zelo 80. leta). Le zakaj, naju je zanimalo. Bližje, ko sva prihajala hostlu, bolj jasno nama je postajalo zakaj. Prizor je bil kot v kakšni poceni ameriški grozljivki. Hiš je bilo vedno manj, cesta zmeraj bolj ozka (kar ni nič zelo čudnega), ter valovita (kar tudi ni presenetljivo). V naslednje pol ure je zmanjkalo GSM signala (zelo čudno), označevalnih tabel (še bolj čudno) ter tudi najine volje nadaljevati pot (ekstremno čudno). čisto pa te mine nadaljevati pot, ko zagledaš takšen prizor (obvezen klik na sliko):




Na koncu, ko sva povsem obupala nad najino karto (Garminka je bila neuporabna, ker nisva imela naslova), sva vprašala za smer na bencinski črpalki, ki se je kar naenkrat pojavila pred nama kot prikazen (kot v filmu). Prodajalko vprašam za smer. Pravi naj greva še 15 minut naprej, nato pa ko prideva mimo pokopališča bova na cilju?!
Kriza!!!

Kaj naju je tam dejansko pričakalo pa si poglejte sami (ZOPET OBVEZNI ZVOČNIKI !!!)


Ni komentarjev: