Pakiranje je potekalo po načrtu (brez predvidenih izgub las in živcev) za kar gre zahvala predvsem celjski mami Ireni.
Rezultat pakiranja je bil slabih 25 kilogramov prtljage, ki sedaj počivajo na najinih ramenih in počasi že izginjajo ter nama omogočajo, da lažje zadihava. Uživanje se premo sorazmerno povečuje z zmanjševanjem teže najine prtljage. Na začetku je prtljaga izgledala takole:

Ker je to že za nama, toliko o tem obveznem, a hkrati najbolj nadležnem (vsaj zame) delu potovanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar